ETIKA IN VREDNOTE: INTEGRITETA

Integriteta pomeni na eni strani dosledno uresničevanje moralnih načel v obnašanju, na drugi strani pa pomeni najvišjo možno mero iskrenosti in resnicoljubnosti.

Slovenski sopomenki za integriteto je še najbližja beseda poštenost. Integriteta kot vrednotna domena tako združuje poštenost, visoka moralna načela in z njimi povezano ravnanje, ki v osnovi podpira moralno delovanje posameznika. Poštenost je sinonim dobrega značaja in osebnostne zrelosti v vseh znanih kulturah in civilizacijah brez izjeme. Zelo pogosto ju postavljamo prav na vrh tega, kar tvori bistvo osebne, individualne moralne veličine. Integriteta pomeni bistvo etičnosti in moralnosti v življenjski usmerjenosti, v ravnanju in tudi v uresničevanju osebne časti in dostojanstva. Vir: http://evi.iev.si

Pogosto glasno izražamo kritiko na račun nepoštenja drugih in torej postavljamo vrednoto poštenosti na zelo visoko mesto. Težje pa je v vseh situacijah vzdrževati pošteno namero v lastnih dejanjih. Ne moreš biti bolj ali manj pošten, včasih ali vedno, v nekaterih okoliščinah ja, v drugih - ker so nas »drugi zavedli« pa ne. Poglejmo vase in na lastna dejanja. Svet, ki ga s poštenostjo lahko oplemenitimo in na katerega lahko vplivamo, je zelo blizu - v nas samih.

Z otroki bomo to vrednoto spoznavali preko različnih vsakodnevnih situacij in preko zgodb, kjer bomo kritično presojali, kaj je prav in kaj bi lahko naredili drugače - v svoje dobro in v dobro ostalih okoli nas.
Vsekakor pa to ne bo lahka naloga. Pomagali si bomo z vsakodnevnimi situacijami in presojali, ali je prav, da si prijatelje kupujemo z igračami (če mi ne daš svojega avtomobilčka, ne bom tvoj prijatelj). Pa tudi o pravici, da se z nekom, s katerim se pri igri ne ujameš, pač ne igraš. Vendar, da si do njega tako pošten, da mu poveš, kaj te moti. Veliko je še takih preprostih življenjskih situacij, kjer lahko presojamo, ali so naša ravnanja in odločitve prave za nas in okolico ter na kakšen način se vmeščamo v družbeno sredino. Nihče ne želi zrasti v razvajenega samovšečneža, pa tudi v mevžo ne. Najti srednjo pot razuma, poštenja, poguma, je najbrž naloga, ki nas bo spremljala celo življenje.

Pomagajmo drug drugemu s strpno komunikacijo in odločnostjo človečnosti.

Zapisala: Mojca Laznik

 

"Razumnost samo svetuje, odloča delovanje."
Franz Grillparzer

"Lažje je delati velika dela kakor pravična dela."
Christoph August Tiedge

"Drobna dejanja, ki jih naredimo, so boljša kot velika, ki jih samo načrtujemo."
George Marshall

"Človek ne živi samo svojega osebnega življenja kot posameznik, temveč zavedno in nezavedno tudi življenje svoje dobe in sodobnikov ..."
Thomas Mann